'Naj gremo ven z dojenčkom v tem mrazu?'

»Naj gremo ven z dojenčkom v tem mrazu«?

Se sprašujejo mlade mamice z dojenčki v teh mrzlih dneh. Pedosana odgovarja DA, seveda! In ob enem opozarja;

Če ste ravno rodili in če si želite iti na zrak, vam nekaj minut na zraku nikakor ne bo škodilo. Tudi dojenčku ne. Nikakor pa še ni čas, za sprehode in daljše izpostavljanje mrazu.

Nekaj tednov po porodu, če ste zdravi in če se dobro počutite, vam celo priporočamo, da greste na sprehod, tudi v mrazu. Seveda se dobro oblecite in usta zaščitite s šalom. 

Dojenčka oblecite v bombažna oblačila, oziroma v oblačila, ki dihajo. Oblecite jih v dve plasti oblačil in zimsko vrečo. Na glavo jim poveznite kapo, saj človek brez pokrivala lahko izgubi 30% telesne temperature preko izpostavljene glave. Pri dojenčku ni nič drugače.

Strokovnjakinja prof. dr. Ema Mušič, dr. med., spec. internistka svetuje da, mamice lahko peljejo dojenčke ven tudi pozimi, pri temperaturah pod ničlo, seveda primerno zaščitene v vozičku, večje otroke pa primerno oblečene. 

Tudi prve mesece življenja mamicam ni treba čakati na pomlad, da otrokom šele takrat privoščijo svež zrak in sonce. Zimske temperature pri nas niso okoliščina, v kateri otroci ne bi smeli ven. 

Fiziologija dihalnih poti in imunski sistem v dihalih sta naravnana tako, da hladnejši zrak za zdrave otroke, kot tudi zdrave odrasle ni škodljiv. Zdravi otroci naj gredo primerno oblečeni ven v vsaki zimski temperaturi, torej tudi v večjem mrazu.

Zato ne oklevajte in naredite tako, kot vam vaše telo in počutje narekuje. Prepričani smo, da vam bo sprehod, čeprav po mrazu, dobro del in vas bo  napolnil z energijo.

V branje vam priporočamo tudi  --> Kako zaščititi otroke v polarnem mrazu?

Gibanje je del vsakdana

Smo starši zgled svojim otrokom?

Starši imamo pri oblikovanju otrokovega odnosa do gibanja in njegovi realizaciji zelo pomembno vlogo, ki pa se je žal ne zavedamo dovolj. 

Del otrokove osebnosti oziroma njegovih sposobnosti, lastnosti in značilnosti, lahko oblikujemo le s

pomočjo sredstev, ki jih nudi gibalna aktivnost. Premajhno prisotnost ali celo odsotnost tovrstnih stimulusov, je po mnenju strokovnjakov v kasnejšem obdobju zelo težko, če že ne nemogoče nadoknaditi. 

Ker se otrokov odnos do sveta začne oblikovati v družinskem okolju, bi se morali zavedati, da smo starši otrokom v najzgodnejših letih, ko se oblikujejo vzorci vedenja in delovanja, najpomembnejši vzor. 

Še posebej pomembno je dejstvo, da se otroci glede ukvarjanja s športom oziroma glede življenjskega sloga zgledujejo po istospolnem partnerju. Zato skupna kolesarjenja, sprehodi, obiski trim stez, šolanja, igranja z žogami, sankanje, smučanje, iskanja školjk niso le igra z otrokom, pač pa dolgoročna naložba v otrokovo zdravje. 

Žal raziskave danes kažejo, da otroci pri sedmih letih pravilom presežejo energijske zmožnosti svojih staršev. Starši so lahko partnerji svojim otrokom v gibalnih dejavnostih, kjer je močneje izražena informacijska komponenta gibanja še nekje do dvanajstega leta, kasneje pa žal le še izjemoma. 

Torej skupno športno udejstvovanje ni pomembno le za otroke, pač pa tudi za starše.

vir: dr. Vesna Štemberger

Zakaj je pomembno kobacanje

Kobacanje (hoja po dlaneh in kolenih) je NAJBOLJ pomembna faza razvoja od rojstva do hoje! Tudi vaš dojenček MORA kobacati!

Navedla bom 6 razlogov, zakaj je ta faza tako zelo pomembna:

1.     Telesni razvoj

Ko se začne vaš dojenček kobacati razvija:

·         grobo motorično sposobnost.
      Ko se začne premikati po prostoru, si pri tem pomaga z rokami, nogami, stopali in nasploh s celim telesom. Vse se mora »poklopiti«, da se premik zgodi. Te veščine so zelo pomembne kasneje za hojo, tek, poskok,...

·         fino motorično sposobnost
      Krepile se bodo manjše mišice v telesu, kot naprimer mišice na rokah in prstih. Le te pa bodo uporabljali za prijemanaje stvari, dajanje v usta in žvečenje, pisanje s svinčnikom in za oblačenje.

·         ravnotežje
      Ravnotežje je bistven fizičen pogoj za otroka, da zbere toliko zaupanja in sposobnosti, da se premakne v naslednjo fazo, HOJO.

·         koordinacijo roke – oči
      Z očmi usmerja pozornost in z rokami izvršuje naloge. To je bistvenega pomena za pisanje in brcanje žoge.

2.     Prostorsko razumevanje

Kobacanje daje dojenčku priložnost razumeti prostorske dimenzije. Dobi izkušnje, kako čez oviro, iz ovire, na oviro,... Dobi izkušnjo opravljanja svojega telesa in zaznavanje sveta  okoli sebe.

3.     Binokularni vid

Ob tem, bo vaš dojenček videl ali je predmet blizu ali daleč. Binokularni vid uporabljamo za izračun razdalje do predmeta (točke). To je sposobnost, ki je potrebna za lovljenje žoge, vožnjo z avtom....

4.     Usklajevanje

Desna in leva polovica možganov se usklajuje. Ob tem se razvija sluh, vid in gibanje sočasno. Vse mora biti usklajeno, leva roka, desno koleno.... Več kot bo imel dojenček priložnosti in izkušenj pri kobacanju, bolje spreten bo ob tem.

5.     Samozavest

Dojenček, ki kobaca, razvije samozavest in veselje ob odkrivanju prvih/pravih odločitev. Prevzema fizična tveganja ter ob uspehu in neuspehu odkriva potenciale in omejitve. Najlepše je opazovati dojenčka ob odkrivanju sveta okrog sebe in kako vznemirljiv je ob tem. Ob izkušnjah se uči, kje se ustaviti, kdaj se ustaviti, kako iz višine dol, kako čez oviro,...

6.     Fizična moč

Ob odkrivanju neodvisne, samostojne poti na vseh štirih, postaja dojenček vse bolj in bolj fizično močan. Ob prvih poskusih vstajanja, se krepijo mišice v spodnjem delu hrbra, medenice in spodnjih okončinah. Ob tem se krivina hrbtenice oblikuje. Več kot bo dojenček kobacal, več izkušenj bo imel za samostojno, varno hojo.

Janja